Predsednica Pirc Musar opozorila na razdvojenost družbe in pomanjkanje skupne vizije

Na vprašanje, kako razdvojeni so državljani ob 35-letnici samostojne države, predsednica republike Nataša Pirc Musar odgovarja, da bolj, kot bi si želela. V politiki pogreša skupno vizijo, predvsem pri razvojnih, strateško pomembnih temah. "Kot državljanka prej in danes kot predsednica se vedno znova sprašujem, kdaj bo prišel čas in politik, ki bo znal te zamere preseči. Zaenkrat ga žal še nismo našli," je dejala.

Med drugim je spregovorila s spremembah zakona o lokalnih volitvah, ki so po njenem mnenju zelo sporne, "upam si trditi, da so tudi ustavno sporne". Ob tem je spomnila na 138. člen ustave, ki pravi, da prebivalstvo izvaja lokalno samoupravo na občinskem nivoju in drugih lokalnih skupnostih. "Prebivalstvo, ne državljani," je opozorila in dodala, da imajo državljani tretjih držav to pravico pri nas že 20 let. Opozorila je tudi na sprejemanje takšne zakonodaje po hitrem postopku, brez neke širše razprave in konsenza.

"Takšno delovanje vlade vodi samo v razdvajanje in ne v tisto enotnost, ki jo vsaj po izjavah tudi politikov na desni na koncu želimo," je poudarila. Upa, da bodo poslanke in poslanci opozicije zbrali 30 podpisov in vložili zahtevo za oceno ustavnosti zakona. To se ji zdi morda celo bolj prava pot kot referendum.

Spregovorila tudi o noveli zakona o parlamentarni preiskavi

Zakaj opozicijski poslanci ne izkoristijo možnosti za vložitev zahteve za oceno ustavnosti, se Pirc Musar sprašuje tudi glede novele zakona o parlamentarni preiskavi. Opozorila je, da se z zakonom zmanjšujejo varovalke za tiste, ki bodo deležni parlamentarne preiskave. "To je ravno tako, kot če bi v kazenskem postopku odvzeli možnost ugovora na obtožnico, preden pride na sodišče, da se presodi, ali sploh je tam utemeljen sum, da je bilo neko kaznivo dejanje storjeno. Skratka, ni prava pot," je poudarila.

"Kadar politikom damo v roke močna preiskovalna pooblastila, bi nam morali zvoniti vsi alarmi in to moč politike zelo zelo omejiti in to lahko omejimo samo s pravnimi varovalkami in pravom," je še dejala.

"Že v preteklosti se je pokazalo, da omnibus zakoni niso dobri"

Glede interventnega zakona za razvoj Slovenije pa po njenem mnenju njegova ustavnost ali neustavnost ni primarno vprašanje. "Že v preteklosti se je pokazalo, da omnibus zakoni niso dobri, so kakovostno šibki in imajo ogromno pravnih vrzeli," je poudarila. Zakon je bil po njenem mnenju narejen brez tehtnega premisleka, po ideološki liniji in obljubah, ki so jih dajali pred volitvami.

Ob tem jo je tudi zmotilo, da se je še pred konstituiranjem vlade v parlamentu sprejelo določeno število zakonov in tudi po tem, ko je bila vlada konstituirana, je že nekaj zakonov šlo čez parlamentarno proceduro, šele potem pa je predsednik vlade Janez Janša strankam v opoziciji ponudil partnerstvo za razvoj. "Ni ubral prave poti. Partnerstvo za razvoj si seveda jaz predstavljam čisto drugače, namreč skupaj pogledati najprej, katere so teme, kjer lahko sodelujejo, in tam s skupnimi močmi spisati zakon, ki bo dobil plebiscitarno večino v parlamentu," meni.

Spregovorila je tudi o državni proslavi ob dnevu državnosti, ki znova povzroča razdvajanje. "Ampak jaz upam, da se Slovenke in Slovenci, državljanke in državljani, zavedamo, da Slovenije takšne, kot je danes, ne bi bilo brez Maistrovih borcev, narodnih buditeljev, tigrovcev, partizanov in seveda tudi osamosvojiteljev na koncu. Vse to je naša zgodovina," je poudarila. Meje Slovenije so bile po njenih besedah priznane mnogo prej kot z osamosvojitvijo, zato meni, da bi morali na proslavi s počastitvijo praporščakov pokazati, da je vsak od njih "dal svoj kamenček v mozaik tega, da je Slovenija danes takšna, kot je". "Slovenija se ni začela leta 1991," je še pristavila.

Pirc Musar se je dotaknila tudi financiranja Radiotelevizije Slovenija. Če se bo ukinjalo naročnino za javno radiotelevizijo, to po njenih besedah ne bo več javni servis, ampak bo postala državna televizija. "Jaz ne vem, če se vsakokratna politika zaveda, da takrat, ko so na oblasti, jim to seveda pride prav. Ko bodo enkrat spet v opoziciji, jim pa to več ne bo prav," je dejala. Zato je po njenih besedah toliko bolj pomembno, da javna radiotelevizija ostane javni servis s plačevanjem rtv-naročnine.